Pred kar nekaj leti je bila Ana Maria mala deklica, ki se je udeležila mednarodnih pianističnih delavnic, in je prvič nastopila na velikem koncertnem klavirju – verjemite, zdel se je res ogromen – ravno v Rogaški Slatini.
Zdaj se na to prizorišče vrača Festival slovenskega šansona. Konec tega meseca, natančneje
28.10., bo v živo nastopilo 10 izvajalcev, predstavilo skladbe, ki imajo globoko izpovedno
noto, združujejo intimna občutja avtorjev, super akorde in najboljše glasbenike. »A ti igraš klavir?« pogosto slišim. Ja, to je bila v bistvu moja prva stvar. In k temu sem se
vrnila, ko je bilo najhuje, ob razhodu, ko je razpadla srčica mojega obstanka, moja družinica.
Naj omenim, da so res le redki vedeli, kaj se dogaja, večinoma so ljudje od mene želeli
recept za hujšanje. Šalo na stran, verjemite, da sem človek, ki ne obupa zlahka in da zmorem
veliko – vsega pač ne. In prav je tako. Sem pa v izzivih našla tudi modrost, nenavadno moč,
da kljub skrhanemu glasu povem, da nismo sami. Da se vedno lahko naslonimo na tisto
neznatno lučko, ki je vedno v nas, in da iz nje lahko črpamo vse lepo, najlepše. Tudi, če je
hudo ...
Naj vam zaupam še eno hecno zgodbo: v trgovini sem, kar tako, nekega poletnega dne, v
mimohodu naletela na mavrične salonarčke. Prodajalka me je skoraj preveč entuziastično
prepričala, da jih pomerim, saj so bili so skoraj prelepi za vsakdanjo uporab. Ko sem jih
nataknila, se mi je prvič v življenju zgodil nek efekt, vrisk, kurja polt, kot da so mi namenjene in da jih moram kupiti. Seveda jih nisem. Ko sem to povedala svojim bližnjim, pa so bili vsi suvereno odločni v navodilu: »Te petke si moraš kupiti!« Ne bom o naključjih, ampak prišlo je tako, da sem jih res kupila. Nisem točno vedela zakaj, ko pa je bila moja skladba V našem belem hodniku izbrana za nastop v predizboru, je bilo jasno, zakaj je temu tako. Obula sem jih tisti večer, in z njimi prikorakala v finale.
Presenetilo me je, kako so se predvidljive in nepredvidljive situacije in osebe izkazale kot
izjemen podporni element pri vsej tej zgodbi. In že zdaj se vam iskreno zahvaljujem. Ljubezni moje, saj veste, kdo ste.
Pesem je nastala odprtega srca, z namenom, da navdihne in nas okrepi. In seveda ne bom sama. Kljub temu, da zmorem. Ob meni bosta fantastična Žiga Vehovec na klavirski harmoniki in Ilj Pušnik na kontrabasu. Na vrsti bomo prvi.
In ja, pojma nimam, kaj bom oblekla 🤭
Lahko si preberete tudi članek na RTV >> https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/pred-finalom-festivala-slovenskega-sansona-prva-se-predstavlja-ana-maria-mitic/685078